Virtualni izlet v sosednjo Avstrijo

Za učence 4. razreda bi bil prvi, za učence 5. in 6. razreda že drugi ali tretji. Kaj že? Naš izlet v sosednjo Avstrijo, seveda. Če bi bilo vse tako kot mora biti, bi se namreč včeraj odpravili skupaj na izlet v Avstrijo. A žal temu ni tako, zato vam lahko letos ponujam le virtualni izlet. Kaj vse bi si ogledali in kako bi potekal naš dan pa v nadaljevanju. 

Zbirno mesto

Sobota, 16. 5. 2020 je zapisano na koledarju. Ura je nekoliko pred 7. uro zjutraj in za šolo na avtobusni postaji po seznamu kljukam tiste, ki so že na zbirnem mestu. Veliko vas je, kar 63 učencev in učenk neobveznega izbirnega predmeta od 4. do 6. razreda. Toliko učencev seveda zahteva tudi veliko učiteljic spremljevalk. Kdo vse gre z nami?

Najprej je tukaj učiteljica Dragica Vidmar, ki se je zagotovo spomnite iz 1. in 2. razreda, izza vogala prihaja tudi gospa knjižničarka, Alja Bratuša, ki je za vožnjo na avtobusu zagotovo spet pripravila kakšno igro, tukaj je tudi že razredničarka 5. a razreda, gospa Martina Ograjenšek, ki nasmejana in dobre volje pričakuje nove dogodivščine ter razredničarka 5. b razreda, gospa Mateja Stražar, ki je mimogrede v pekarni še kupila nekaj za pod zob. In tukaj sem seveda jaz - vaš današnji turistični vodič po sosednji Avstriji. 

Pot

Vožnja z vsemi postanki do našega prvega cilja traja približno tri ure. Pa nič zato, na avtobusu smo vsi dobre volje, klepetamo, se smejemo, pojemo, skratka imamo se lepo. Preko Ljubljane in Jesenic nas prijazen avtobusni šofer odpelje do avstrijskega kraja Bad Bleiberg. 

Kraj v slovenščini imenujemo Plajberg pri Beljaku, sam kraj pa šteje nekaj več kot 2000 prebivalcev. Prvotno je bilo to zelo rudarsko območje, surovina pa svinec, od tod pa kraju tudi ime (Blei - svinec). Danes je to kraj vodnih vrelcev in term. 

Schaubergwerke Terra Mystica & Montana

Glede na to, da je bil kraj včasih rudarsko središče to tradicijo še danes ohranjajo v turistične namene. Rudarski jami Terra Mystica in Terra Montana na enem mestu ponujata namreč prav to: ogled rudarskega življenja in dela v rudniku. 

Zaščitna obleka in čelada in že gremo v rudnik. "Glück auf!" je rudniški pozdrav, ki je rudarjem vedno zaželel varno vrnitev nazaj iz jame. 68 m dolg rudarski tobogan nas popelje v goro neposredno do železniške postaje. Ju-hu-hu. Jaz bi šla še enkrat.

600 m hoje skozi Terra Mystico s sedmimi mističnimi jamami, multimedijskimi oddajami ponuja tudi vožnjo z rudarskim vlakom. 

Naš ogled jame se konča z 49 m dolgim dvigalom, ki nas dvigne nazaj na površje. Ogledamo si tudi 700-letno zgodovino rudarjenja v rudarskem muzeju in muzej risank, Terra Humoristika.   

Po ogledu se nekoliko okrepčamo z našo malico, nastavimo lica sončnim žarkom, razmigamo telo nato pa se vrnemo na naš avtobus in se odpravimo naprej. 

Tierpark, Schloss & Labyrinth Rosegg

Naša druga dogodivščina danes nas čaka v kraju Rosegg, ki v slovenščini nosi ime Rožeg. Staro naselje z mešanim slovensko-avstrijskim prebivalstvom leži na nadmorski višini 477 m pod ruševinami starega gradu roženskih grofov iz 12. stoletja.

Po zunanjem ogledu novega gradu Rosegg se odpravimo v živalski vrt, ki že 49 let ponuja na ogled kar 35 vrst živali in je hkrati največji živalski park na Avstrijskem Koroškem. 

Po predahu na otroškem igrišču se podamo še na zadnjo pustolovščino tega dneva. Med gradom in živalskim vrtom se namreč nahaja največji vrtni labirint Avstrije. Zasajen na površini 2400 kvadratnih metrov in z razglednim stolpom na sredini ponuja velik izziv. 

3, 2, 1 in tekmovanje se začne. Kdo bo prvi na sredini? 

Vrnitev domov

Kdo je zmagal v labirintu vam žal ne morem izdati, morda vam lahko povem naslednje leto. Na poti domov polni vtisov in nekoliko utrujeni obujamo spomine na čudovit dan ter se na Polzelo vrnemo med 16. in 17. uro. 

Tako bi torej potekal naš letošnji izlet. Upam, da ste z mano uživali vsaj v virtualnem ogledu, držim pa pesti, da nam bo na izlet uspelo iti naslednje leto. 

Pa kmalu spet na svidenje. 

Mojca Kacjan 

Virtualni izlet v sosednjo Avstrijo

Pozdravljeni dragi učenci.

Danes je 11. 4. 2020, sobota sredi meseca aprila. Če bi v tem času vse bilo tako, kot bi moralo biti, bi čas trenutno preživljali drug z drugim na avtobusu. Morda bi nas bilo toliko, da bi bila avtobusa celo dva. Odpravili bi se namreč na naš letni izlet preko meja v nam najbližjo avstrijsko-govorečo deželo, Avstrijo. 

A žal so v letošnjem šolskem letu okoliščine nekoliko drugačne. Ostajamo doma, vsak na svojem koncu, srečujemo se le preko računalniških ekranov in raznih aplikacij. Je že res, tale Korona je ena grda reč. 

Kljub temu sem vam želela popestriti dan in vam vsaj nekoliko približati vtise, ki bi jih lahko doživeli danes. Zato vas vabim na naš virtualni izlet. Pa gremo lepo počasi. 

Za šolo bi se dobili v zgodnjih jutranjih urah. Možnost prijave bi imelo kar 66 učencev od 7. do 9. razreda. Takšno število učencev zahteva kar 5 učiteljic, ki bi se prav tako udeležile tega izleta, prijavile pa so se učiteljica slovenščine Dobrila Vučenović, knjižničarka in avtorica razvedrilnega programa na avtobusu Alja Bratuša, učiteljici Mojca Rodič in Dragica Vidmar, ki potrebujeta druženje tudi s starejšimi učenci in učiteljica nemščine, hkrati tudi organizatorka tega dne. 

Vreme je prečudovito, sonček sije na polno, temperature se bodo čez dan povzpele tudi do 20°C. Upam, da niste pozabili sončnih očal. Na avtobusu odmeva zanimiva glasba, pogovori na to in ono temo, na splošno vlada dobro vzdušje. 

Na cestah je mirno, ni večjega prometa. Pot nas od Polzele vodi proti Mariboru, nato v kraju Šentilj prečkamo državno mejo in izrečemo "Guten Tag" naši sosednji državi. Mimo mesta Gradec nato proti Dunaju. 

Avtobus bi se ustavil na glavnem parkirišču ob dvorcu Schönbrunn. Dvorec, kjer je nekoč živela tudi Marija Terezija, bil je namreč njena poletna rezidenca. Z več kot 1400 sobanami še danes predstavlja enega glavnih ponosov mesta Dunaj. 

Dvorec si bomo ogledali le od zunaj, se sprehodili po čudovitem (in ogromnem) vrtu do vodnjaka. Nekje na pol poti zavijemo desno in se spustimo v prečudovit labirint, ki zbega še tako pozorno oko. 

Tukaj zmagovalca, tistega, ki prvi doseže lipo na sredini labirinta, nagradimo z bogato nagrado. Še trenutek ali dva na igrala (nenazadnje smo vsi skupaj samo še otroci) in nato naprej. Tik ob vodnjaku ponovno zavijemo desno. Čaka nas najstarejši živalski vrt Evrope, t. i. Tiergarten Schönbrunn. 

Glavna zanimivost v tem živalskem vrtu so vedno bile pande, zato so se obveljale kot nekakšen simbol celotnega vrta. A videti se da še mnogo več. V vrtu so posebej ponosni na letošnje živalske mladičke. 

Za širši občutek, kaj vse živalski vrt ponuja, pa priporočam ogled tega filmčka. 

V živalskem vrtu je seveda tudi čas za oddih, kosilo, sladoled, čas za razgledni vlakec, nakupovanje spominkov, še in še. Ko se nato ob dogovorjeni uri dobimo na izhodu še kratek sprehod do razgledne ploščati Gloriette, ki leži na hribu nad dvorcem, od koder se ponuja prečudovit pogled na Dunaj. 

Sedaj pa počasi mahamo Dunaju v slovo. Čaka nas pot domov, polni vtisov in upam si trditi lepih doživetij. Še obvezno štetje na parkirišču in vprašanje "Ali kdo koga pogreša?" potem pa nazaj proti Sloveniji. 

Hvala, da ste današnji dan preživeli z mano in upam, da se kmalu spet kam odpravimo.

Vaš današnji turistični vodič,
Mojca Kacjan 

Avstriji za letos ponovno mahamo v slovo

Avstrijo obiskali še drugič

Tako, pa so sosednjo Avstrijo obiskali tudi učenci od 4. do 6. razreda, ki nemščino obiskujejo kot neobvezni izbirni predmet. Dan je bil prečudovit, z nekaj dežnimi kapljicami, a prav tako tudi sončnimi žarki. 
Najprej smo obiskali graščino Landskron, kjer smo si ogledali šov z orli, nato pa še rezervat makaki opic Affenberg. Mi smo uživali, če pa želite izvedeti še kaj več, si lahko vtise učencev in učenk preberete tukaj ali pa si ogledate fotografije in filmčke na desni strani. 

Čas je, da ponovno obiščemo sosednjo Avstrijo

Kam gremo pa letos?

Učenci izbirnega predmeta nemščina od 7. do 9. razreda so že obiskali Avstrijo v letošnjem šolskem letu, sedaj pa so na vrsti še učenci od 4. do 6. razreda. Mesec maj že trka na vrata, zato vsi skupaj že nestrpno pričakujemo dan, ko se bomo odpravili na naš izlet. Ampak kam sploh gremo? 

V bližini mesta Villach (slov. Beljak) se nahaja Vajškra (nem. Landskron), nekoč samostojna politična občina na Koroškem in je bila priključena mestu Beljak v letu 1973. Nahajala se je na tem, kar se je za določen čas pojmovalo kot nemško-slovensko jezikovno mejo na južnem Koroškem. Vajškra je znana po istoimenskem gradu („kroni dežele“), ki se nahaja nad samo vasjo na obronku Osojskih Tur.

Na gradu danes prirejajo predstave z orli, obiskovalcem pa grad poleg občudovanja vrednih ptic ponuja tudi nepopisen razgled na dolino in okoliško gorovje. 

Naša druga postaja bo tako imenovani hrib opic ali Affenberg, kjer si bomo lahko japonske Makaki opice ogledali od zelo zelo blizu. 

Med nami in opicami ne bo ne ograj in ne ovir, prav zaradi tega pa v parku veljajo tudi pravila, ki se jih je potrebno držati. 

1) NE DOTIKAJTE SE OPIC IN NE DREZAJTE V NJIH!

2) NE VZPOSTAVLJAJTE DIREKTNEGA KONTAKTA Z OČMI S POSAMEZNO OPICO PREDOLGO, KER TO SMATRAJO KOT NAMEN NAPADA!

3) ČE SE VAM OPICA PRIBLIŽA SE, PROSIMO, UMAKNITE IN NAREDITE PROSTOR VSAJ 1 METRA.

4) PROSIMO, NE DOTIKAJTE SE OGRAJ (DROGOV) OB POTI, OPICE JIH UPORABLJAJO KOT STRANIŠČE.

5) PROSIMO, OSTANITE S SVOJO SKUPINO, NE HODITE NAPREJ IN NE ZAOSTAJAJTE.

6) V ČASU OGLEDA V NAHRBTNIKE POSPRAVITE VSO HRANO IN PIJAČO TER DRUGE PREDMETE. FOTOGRAFIRANJE JE DOVOLJENO. 

Cilj »Hriba opic« Landskron je zagotoviti japonskim makakom naravno okolje, v katerem se bodo lahko prosto gibali kot v divjini. Japonskim makakom, zdaj ogroženi vrsti, želimo zagotoviti prostor, kjer bodo varno živeli in se razvijali. Landskron je zasebna družba, ki se financira brez državnih subvencij in ki se pokriva izključno z vstopnino. Želimo vzbuditi interes in razumevanje za primate, z vsemi njihovimi podobnostmi s človeško vrsto in hkrati z vsemi njihovimi posebnostmi.

Celotno posestvo Hriba opic zavzema preko 40.000 m² in na njem živi okrog 145 Japonskih makakov. Ta »rezervat« je obkrožen z ograjo s trojno zaščito: elektriko, steklom in alarmom. Samo polovica posestva je odprta za obiskovalce, druga polovica je na voljo samo opicam. Tam najdejo svoj mir in počitek. Vsako leto se skoti več kot deset opičjih otročičkov. Na Japonskem so skozi zgodovino makake obravnavali zelo različno. Včasih so bili obravnavani kot svete živali (poznane so tri modre opice, ki niso ne govorile, ne slišale, ne videle nič slabega). Danes pa je letno več kot 5.000 živali ujetih ali ubitih. Prav tako pa zmanjševanje gozdnatih površin negativno vpliva na njihovo naravno okolje.

Na Japonskem so klimatske razmere podobne tukajšnjim, na avstrijskem koroškem. Opice lahko živijo zunaj skozi celo leto in se lahko prilagodijo temperaturam do -20°C.

Japonski makaki spadajo v družino »opic starega sveta« in v divjini dočakajo tudi več kot 30 let. Opice na Landskronu dosežejo povprečno 35 let, ker so ustrezno hranjene in imajo veterinarsko oskrbo. So vegetarijanci, hranijo se s sadjem, zelenjavo in listjem. Od repa do glave merijo približno 1 meter in dosežejo težo do 25 kg.   

V njihovi skupnosti vlada točno določen hierarhični red. Trenutni moški vodja skupine se imenuje Pauli in je star 20 let.

»Žetvena sezona« se začne v oktobru in konča v februarju. Samica nosi mladiča 5 mesecev in lahko skoti enkrat letno. Dvojčki ali trojčki se pri makakih ne pojavljajo.

Glavno zatočišče na Hribu opic je pozimi ogrevano in nudi zatočišče v ekstremno mrzlih zimah. Glede na rang v družini pa imajo dostop do zatočišča samo »višji člani« družine. Nižje rangirane živali imajo dostop v manjše hiške, ki so na voljo na posestvu, kjer se stiskajo na kupu in tako ohranjajo svojo telesno temperaturo. Na posestvu je tudi »urgenca«, kjer se oskrbi poškodovane ali bolne živali in kjer ostanejo pod veterinarsko oskrbo dokler ne okrevajo. 

Potrudimo se, da si bomo ponovno naredili lep dan v sosednji Avstriji, spregovorili kakšno nemško besedo tudi v vsakodnevnem življenju, se naužili lepot, ki nam jih kraji ponujajo ter se imeli neizmerno lepo. 

Zapisala Mojca Kacjan 

Vrbsko jezero, vesolje in velikonočni zajčki

Polzelani preko meje

Torej, naš prvi letošnji izlet je minil v sončnem in toplem vremenu. Obiskali smo atrakcijo nad Vrbskim jezerom - 100-metrski leseni stolp Pyramidenkogel, s katerega smo se najpogumnejši spustili po toboganu. V bližnjem Planetariju smo si ogledali multimedijsko predstavitev o nastanku Zemlje, ogled pa sklenili s sprehodom po centru Celovca.
Učenci so na ekskurziji lahko sodelovali tudi v nagradnem natečaju - napisati so morali kratko pesmico v nemščini ali postaviti zanimivo vprašanje v nemškem jeziku. Naj na tem mestu dobitnikom glavnih nagrad še enkrat čestitam, ostalim pa zaželim več sreče drugo leto, ko nas pot ponovno kam odpelje.  

Kaj več pa si lahko preberete tukaj. 

Spet je leto naokoli

Der April ist wieder da!

Dragi učenci in učenke nemščine kot obveznega izbirnega predmeta. April je tukaj in upam, da se tako kot jaz že veselite našega izleta. En teden bo hitro naokoli in da se bomo lažje pripravili za vas nekaj informacij. 

Najprej se bomo odpravili do Vrbskega jezera in na tem koncu zelo dobro poznanega stolpa Pyramidenkogel. Ob dih jemajočem razgledu čez jezero in upamo da lepem vremenu se bomo zagotovo imeli lepo. 

Kdor bo želel, se bo lahko iz stolpa spustil tudi po toboganu, ki velja za enega najvišjih na tem koncu Evrope. Bi, pa ne veste kako bo? Morda vam ta filmček vsaj malo pomaga. 

Kam naprej? Do planetarija v Celovcu, kjer si bomo ogledali program z naslovom Zeitreise - Vom Urknall zum Menschen.

Nato pa še zadnji del našega izleta in sicer ogled mestnega jedra mesta Klagenfurt, oziroma v slovenščini Celovec. 

Torej ... se vidimo 20. 4. 2019, da skupaj obiščemo Avstrijsko Koroško. 

HALLO, LIEBE DEUTSCH-FREUNDE.

April se počasi približuje koncu, mi pa smo izkoristili dve prečudoviti, sončni soboti ter se odpravili v sosednjo Avstrijo po znanje in nova doživetja.

Če si želite ogledati nekaj fotografij iz obeh izletov najdete povezave na desni strani.

Upam, da ste se imeli lepo in da se tudi drugo leto podamo novim dogodivščinam naproti.


Mojca Kacjan

ÖSTERREICH, WIR KOMMEN!

Dragi učenci!

April se že približuje. Se že veselimo izleta?

Učenci 4., 5. in 6. razreda se odpravljamo v Celovec.

Če si želite pogledati mesto že iz domačega naslanjača, si poglejte naslednja dva filmčka. Pa veliko zabave.

Lahko pa si o Celovcu kaj preberete tukaj.

Naša prva postaja je park znamenitosti v malem Minimundus, kjer lahko v enem dnevu obkrožite ves svet. 

Park Manimundus leži v Avstriji, ob nam dobro znanem Celovcu (Klagenfurt). Gre za park, pogosto označen kot svet v malem, kjer so razstavljene miniaturne replike najbolj znanih zgradb, pa tudi prevoznih sredstev, na svetu. Večina jih je narejena v merilu 1:25. Trenutno je razstavljenih okoli 140 objektov, a se število in same zgradbe zaradi gostovanj po svetu občasno spreminjajo. Dobiček od prodaje vstopnic je namenjen dobrodelni organizaciji Save the children.

Ne želim to pokvariti pričakovanja, zato ti pokažem le kratek filmček nekaterih znamenitosti, ki si jih bomo ogledali.

Naša druga postaja pa še Reptilienzoo Happ, živalski vrt, ki se nahaja v neposredni bližini parka. 

Kaj pa "ta veliki"?

Ja, vi pa greste malo dlje.

Morda tudi ogled kakšnega filmčka? No, pa poglejmo kaj se najde ...

Gradec oziroma Graz, kot ga imenujejo domačini, je drugo največje mesto naše severne sosede in ponuja tisoč in en čar majhnega mesteca. Ne verjamete?

Poglejte.

V Gradcu se bomo najprej povzpeli na Schlossberg, ter si ogledali mesto z višin :-)

Na kratkem sprehodu po mestnem središču, si bomo ogledali tudi ...

Na koncu še sladko presenečenje ...

Drug del našega izleta nas popelje v Riegersburg, kjer se nahaja čokoladnica Zotter.

Se vam že cedijo sline? Še ne? Kaj pa sedaj ...