Danes je 11. 4. 2020, sobota sredi meseca aprila. Če bi v tem času vse bilo tako, kot bi moralo biti, bi čas trenutno preživljali drug z drugim na avtobusu. Morda bi nas bilo toliko, da bi bila avtobusa celo dva. Odpravili bi se namreč na naš letni izlet preko meja v nam najbližjo avstrijsko-govorečo deželo, Avstrijo.
A žal so v letošnjem šolskem letu okoliščine nekoliko drugačne. Ostajamo doma, vsak na svojem koncu, srečujemo se le preko računalniških ekranov in raznih aplikacij. Je že res, tale Korona je ena grda reč.
Kljub temu sem vam želela popestriti dan in vam vsaj nekoliko približati vtise, ki bi jih lahko doživeli danes. Zato vas vabim na naš virtualni izlet. Pa gremo lepo počasi.
Za šolo bi se dobili v zgodnjih jutranjih urah. Možnost prijave bi imelo kar 66 učencev od 7. do 9. razreda. Takšno število učencev zahteva kar 5 učiteljic, ki bi se prav tako udeležile tega izleta, prijavile pa so se učiteljica slovenščine Dobrila Vučenović, knjižničarka in avtorica razvedrilnega programa na avtobusu Alja Bratuša, učiteljici Mojca Rodič in Dragica Vidmar, ki potrebujeta druženje tudi s starejšimi učenci in učiteljica nemščine, hkrati tudi organizatorka tega dne.
Vreme je prečudovito, sonček sije na polno, temperature se bodo čez dan povzpele tudi do 20°C. Upam, da niste pozabili sončnih očal. Na avtobusu odmeva zanimiva glasba, pogovori na to in ono temo, na splošno vlada dobro vzdušje.
Na cestah je mirno, ni večjega prometa. Pot nas od Polzele vodi proti Mariboru, nato v kraju Šentilj prečkamo državno mejo in izrečemo "Guten Tag" naši sosednji državi. Mimo mesta Gradec nato proti Dunaju.
Avtobus bi se ustavil na glavnem parkirišču ob dvorcu Schönbrunn. Dvorec, kjer je nekoč živela tudi Marija Terezija, bil je namreč njena poletna rezidenca. Z več kot 1400 sobanami še danes predstavlja enega glavnih ponosov mesta Dunaj.
Dvorec si bomo ogledali le od zunaj, se sprehodili po čudovitem (in ogromnem) vrtu do vodnjaka. Nekje na pol poti zavijemo desno in se spustimo v prečudovit labirint, ki zbega še tako pozorno oko.
Tukaj zmagovalca, tistega, ki prvi doseže lipo na sredini labirinta, nagradimo z bogato nagrado. Še trenutek ali dva na igrala (nenazadnje smo vsi skupaj samo še otroci) in nato naprej. Tik ob vodnjaku ponovno zavijemo desno. Čaka nas najstarejši živalski vrt Evrope, t. i. Tiergarten Schönbrunn.
Glavna zanimivost v tem živalskem vrtu so vedno bile pande, zato so se obveljale kot nekakšen simbol celotnega vrta. A videti se da še mnogo več. V vrtu so posebej ponosni na letošnje živalske mladičke.
Za širši občutek, kaj vse živalski vrt ponuja, pa priporočam ogled tega filmčka.
V živalskem vrtu je seveda tudi čas za oddih, kosilo, sladoled, čas za razgledni vlakec, nakupovanje spominkov, še in še. Ko se nato ob dogovorjeni uri dobimo na izhodu še kratek sprehod do razgledne ploščati Gloriette, ki leži na hribu nad dvorcem, od koder se ponuja prečudovit pogled na Dunaj.
Sedaj pa počasi mahamo Dunaju v slovo. Čaka nas pot domov, polni vtisov in upam si trditi lepih doživetij. Še obvezno štetje na parkirišču in vprašanje "Ali kdo koga pogreša?" potem pa nazaj proti Sloveniji.
Hvala, da ste današnji dan preživeli z mano in upam, da se kmalu spet kam odpravimo.
Vaš današnji turistični vodič,
Mojca Kacjan
Liebe Lehrerin Mojca, das ist wirklich ausgezeichnet. Mir gefällt nur eine tasse Wiener Kaffee und ein stück Sachertorte. Vielen Dank!
OdgovoriIzbriši